skip to Main Content
041 522 745 info@motivacijazauspeh.com
Teorija Izbire

Teorija izbire

Če hočemo izboljšati svoje odnose in spremeniti, kar je potrebno, se moramo naučiti veliko več o sebi, o naših partnerjih in naših odnosih. V ta namen je zelo uporabna veja psihologije Teorija izbire (Dr. William Glasser), ki jo lahko s treningom usvojite. Na ta način boste prenehali uporabljati uničevalno psihologijo reakcij in dražljajev, ki je razlog za toliko neuspehov in nezadovoljstva v naših odnosih in v življenju.

Velikokrat se v odnosu počutimo jezni ali potrti in ne pomislimo na to, da smo si takšno počutje izbrali. Mislimo, da se nam to dogaja na podlagi zunanjih okoliščin in reakcij drugih ljudi. Ko začnemo uporabljati novo znanje Teorije izbire imamo občutek, da nadziramo svoje življenje; to je občutek KONTROLE – nad nami samimi in ne nad drugimi, zaradi česar se je Teorija izbire dolgo imenovala Kontrolna teorija.

Dokler ne osvojimo Teorije izbire, se borimo za prevlado nad dugimi, namesto nad sabo, kar pa nikakor ne uspeva.

Ob uporabi Teorije izbire nam postane vse bolj jasno; Edina oseba, ki jo lahko kontroliramo smo mi sami.

Teorija izbire je psihologija notranjega nadzora in pravi, da neposredno lahko nadziramo le svoje misli in dejavnosti. Izbiramo tiste cilje, s katerimi zadovoljujemo svoje potrebe.

1. Človekove potrebe delimo na

  • fiziološke – potreba po preživetju
  • psihološke – potreba  po  ljubezni in pripadnosti, moči in veljavi, zabavi, svobodi.

Če se želimo boljše počutiti, moramo spremeniti naše mišljenje, kajti z mišljenjem lahko spremenimo vedenje in s tem posledično se spremni naše počutje.

2. Svet kakovosti

Živimo v svetu, ki ga lahko vidimo, slišimo, tipamo, okušamo in vonjamo in to poimenujemo resnični svet in predvidevam, da je ta svet enak za vsakogar izmed nas.
Težko pa sprejemamo dejstvo, da niti dva človeka med nami ne zaznavata sveta enako in da večji del sveta zaznavamo tako, kot sami hočemo.

Vzrok za te razlike je v različnem zaznavanju; gre za notranji svet posameznika, ki si ga ustvari na podlagi izkušenj in zaznav.

Svet kakovosti se začne ustvarjati z rojstvom in se dopolnjuje in spreminja skozi vse življenje. Gre za načine zadovoljevanja človekovih potreb. Svet kakovosti je notranji svet človeka, s katerim je človek v najtesnjšem stiku. To so slike ljudi, s katerimi smo najraje skupaj; slike stvari, ki jih imamo radi, jih cenimo, želimo doživeti, imeti; slike prepričanj in idej, ki uravnavajo večino našega vedenja in so pravzaprav naše resnične vrednote.

Vse, kar lahko ljudem damo ali od njih dobimo, je informacija. Kaj bodo s to informacijo storili, je njihova izbira.

Tradicija psihologije zunanjega nadzora

Zanjo je značilno prepričanje, da »vemo«, ne le zase ampak predvsem za druge, kaj je najbolje zanje. Obtožujemo druge za našo nesrečo in jih poskušamo nadzorovati. Vsi dolgotrajni psihološki problemi oziroma duševne bolezni so problem odnosov.

Pomembno je, da za vzpostavitev in ohranitev odnosov prenehamo uporabljati 7 škodljivih nepovezovalnih navad:

  • grajanje, obtoževanje, pritoževanje, sitnarjenje, grožnje, kaznovanje, podkupovanje ljudi, ki bi jih radi nadzirali.

Ta vedenja nadomestimo s povezovalnimi navadami:

  • skrbnost, zaupanje, poslušanje, podpiranje, prispevanje, sprejemanje, spodbujanje, hrabrenje, spoštovanje in stalno pogovarjanje o tistem s čemer se ne strinjamo.

Odnos je vedno tukaj in zdaj. Če so težave, so to težave v sedanjosti in ne v nekih preteklih nerešenih odnosih ali predvidenih prihodnjih. Potrebno je pozabiti preteklost in ne drugih kriviti za lastne neuspehe, slednje lahko vedno vzamemo kot priložnost za osebnostno rast.

Srečno življenje si težko ustvarimo brez  vsaj enega zadovoljujočega odnosa.
Vse kar počnemo od rojstva do smrti je, da se zavedamo in da skušamo vedno izbrati takšno vedenje, ki nam daje najučinkovitejši nadzor nad življenjem in s katerim najbolje zadovoljimo naše potrebe.

3. Celostno vedenje

Je sestavljeno iz štirih nedeljivih sestavin: mišljenje, čustvovanje, dejavnost in fiziologija.

Vsako naše vedenje je posledica določenega mišljenja. Vsako celostno vedenje opisujemo z glagoli, običajno z nedoločniki in glagolniki in ga poimenuje po najočitnejši sestavini (glavoboljenje, depresiranje, …) Naše vedenje je namreč proizvod lastne svobodne izbire. Stvari, ki se dogajajo, se ne dogajajo same od sebe in jih ne povzroča nekdo drug.

Celostno vedenje je izbrano, vendar lahko neposredno nadziramo le mišljenje in dejavnost. Čustva in fiziologija telesa pa le posredno preko svoje izbire mišljenja in dejavnosti. Čeprav ni lahko spremeniti naših misli in dejavnosti, pa je to vse kar lahko naredimo.

Ko se odločimo, da bomo izbrali zadovoljujočo misel in dejavnost, pridobimo veliko mero osebne svobode.

Nastavitve zasebnosti
Ime Omogočeno
Piškotki
Za pravilno delovanja in boljšo uporabniško izkušnjo uporabljamo piškotke. Potrjeno strinjanje z uporabo piškotkov.
Google Analytics
Za izboljšanje naše spletne strani sledimo anonimnim uporabniškim informacijam.
Hot Jar
Uporabljamo Hot Jar program za pregled klikov na strani
x

Na naši stran uporabljamo piškotke za pravilno delovanje strani in beleženje obiskanosti strani. S strinjanjem nam dovolite uporabo piškotkov.

Back To Top